Pred natanko 53 leti, 20. oktobra 1973, je avstralski Sydney dobil stavbo, ki je postala eden najprepoznavnejših simbolov države. Kraljica Elizabeta II. je ob veliki slovesnosti uradno odprla Sydney Opera House, arhitekturno mojstrovino, ki jo je zasnoval danski arhitekt Jørn Utzon. Zgodba stavbe se je začela leta 1957, ko je Utzon zmagal na mednarodnem arhitekturnem natečaju. Njegova zasnova z velikimi belimi strešnimi lupinami, ki spominjajo na jadra, je bila za tisti čas izjemno drzna. Gradnja se je začela leta 1959, vendar se je zaradi tehničnih zahtevnosti, političnih sporov in naraščajočih stroškov precej zavlekla.

Prvotna ocena stroškov je znašala približno 3,5 milijona avstralskih funtov, končni stroški pa so dosegli 102 milijona avstralskih dolarjev. Utzon je zaradi sporov z oblastmi leta 1966 zapustil projekt in se ni udeležil niti uradnega odprtja.

Kljub težavam je bila stavba dokončana in postala izjemen arhitekturni dosežek. Njena najbolj prepoznavna značilnost je sistem velikih betonskih strešnih lupin, obloženih s svetlimi keramičnimi ploščicami. Zasnova omogoča, da se pod značilno streho nahaja več različnih dvoran in spremljevalnih prostorov.

Prve javne predstave so v operi potekale že septembra 1973, uradno odprtje pa je sledilo 20. oktobra. Ob slovesnosti so pripravili ognjemet in izvedbo Beethovnove Devete simfonije. Na obali sydneyjskega pristanišča se je zbralo več tisoč ljudi, televizijski prenos pa si je ogledalo približno tri milijone gledalcev po svetu.

Kraljica Elizabeta II. je ob odprtju priznala, da gradnja ni potekala brez težav, in poudarila, da mora človeški duh včasih ustvariti nekaj, kar presega zgolj uporabnost.

Sydneyjska opera je sčasoma postala ena najpomembnejših kulturnih ustanov v Avstraliji. Leta 2007 je bila uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine, s čimer je dobila tudi mednarodno priznanje za svoj izjemen arhitekturni pomen.